Faailoa anavatau a le Tautua Samoa

Le taitai o le Tautua Samoa, Palusalue Faapo II a o saunoa e faailoa le anavatau a lana vaega faaupufai i se sauniga na faia i Upolu ma le motu o Savaii
Le taitai o le Tautua Samoa, Palusalue Faapo II a o saunoa e faailoa le anavatau a lana vaega faaupufai i se sauniga na faia i Upolu ma le motu o Savaii

E lē fou le faafofoga a le atunuu i le faiga faavae o le ave o le aiātatau i tagata Samoa o loo alala i isi atunuu aemaise lava Niu Sila ma Ausetalia o loo toatele ai, e fai mai ai le latou palota pe a oo i faigapalota e sailia ai tofi faipule o le Palemene.

Na finauina e le vaega faaupufai o le SNDP le anavatau lenei i palota ua mavae a o taitai ai le afioga Tuiatua Tupua Tamasese Efi. Sa finau mai le HRPP i lea taimi e lē o taofia le palota mai o tagata Samoa i fafo ae tatau ona malaga mai i le atunuu e faatino ai lana aiātatau o le palota.

O le mau na aumai foi i lea vaitau e tele tupe a le atunuu e alu pe a faatutu ni ofisa i fafo e faatino ai lea tulaga, ma e ono lapelapea foi i nisi faaletonu e lē mailoa. O lea ua toe aumai foi le mau lava lenei o le palota mai fafo o tagatānuu Samoa e le vaega faaupufai o le Tautua Samoa.

Peitai o loo tumau pea le tali a le HRPP o se mea lē fetaui le omai o tagata i fafo fai le faaiuga o le tofi o le itumalo mo tagata o loo nonofo i Samoa. O le isi foi finagalo o le taitai o lea vaega faaupufai e leo taofia le malaga mai i Samoa o o tatou tagata e faatino ai le latou palota.

O tupe lafo mai fafo mo aiga i Samoa aemaise o isi atinae o aiga ma nuu ma ekalesia o loo faatino i le tautua aitaumalele a tagata o nuu ma aiga o Samoa o aumau ma alala i isi atunuu e lē tau fesiligia o se tautua tāua ma aogā.

O le tasi foi itu tāua ona e lē o fesiligia pe ana leai le aao mafola lea ma le agalelei e lē maualuga le tulaga o le atinae o aiga i Samoa, lea foi o loo masaa atu i le tamaoaiga lautele o le atunuu.

O le faalauiloaina o le anavatau a le Tautua Samoa na faalauiloa ai le mau lava lenei, ma na saunoa le taitai o lea vaega faaupufai o se tasi lenei o aiātatau mo tagatānuu Samoa o loo alala i fafo o loo teena pea e le HRPP.

O le isi tulaga na faaalia e Palusalue o le aiaiga e tolu tausaga mo se tagatānuu Samoa ua umia se suafa matai o nofo i fafo e tatau ai ona nofomau i Samoa ona agavaa lea e tauva i tofi faipule o le Palemene, o se aiātatau sili lea ona noanoatia e le HRPP.

Peitai o le finagalo o le Palemia e faaleo pea i le mataupu lenei, e tatau i se tasi o loo fia avea ma faipule o se itumalo ona lava le taimi e alu ai i mea a le nuu ma le itumalo ma fai lana monotaga. 

O se tu ma se aga masani lea a se matai Samoa e iloa ai lona lotonuu moni ma tautua ma le faamaoni pe a manao e fia pale i tofi o le Palemene.

O loo iai le lagona taatele e faapea o loo musu le HRPP e talia le fai mai fafo o palota a tagatānuu Samoa e agavaa ona avea ma tagata palota ona o le faaono toilalo ai i se faigapalota a le atunuu e toe filifilia ai tofi o itumalo i le Palemene O le finagalo o le Palemia i le vaiaso ua mavae na ia toe faailoa ai, afai e lei faia e le Palemia sa iai muamua le palota mai fafo o tagata Samoa e na te lē faia foi. Na ia faaalia o le taimi lava e tatala ai le tulaga lea o le a mafai loa ona palota mai soo se Samoa o alala i Niu Sila, Ausetalia, Hawaii, Amerika ma isi atunuu e pei o Fiti ma Tonga o loo aumau ma nonofo ai nisi tagata Samoa.

O le a latou faaaogā loa le avanoa lea e pei ona faaalia e Tuilaepa. Na ia tuua‘ia le Tautua Samoa i le naunau e fia maua le manumalo i le faia o lea tulaga ae galo ai, e toatele atu tagata Samoa o loo nonofo i fafo nai lo i latou o loo nonofo i le atunu, ma o lona uiga o le a fai mai loa e tagata Samoa i fafo faaiuga o le atunuu.

O se tasi o faiga faavae o le anavatau a le Tautua Samoa ua faailoa, o le na o le lua lea o nofoaiga a se tasi e filifilia e avea ma Palemia o le atunuu. O loo faavae lea faiga i pulega a malo i fafo e pei o Amerika e na o le lua lava nofoaiga a le Pelesetene e taifā tausaga le umi.  O folafolaga nei o le palota e faatoa mafai ona faatino pe afai e maua e le Tautua Samoa se numera o nofoa e manumalo ai i le faigapalota o loma nei.