“Tauvaga Maukeni” (Vaega 4)

O le maukeni o le vaiaso lenei, o le JARRAHDALE. E lanu faaefuefu le pa‘u, e foliga lapotopoto ae toe taupatupatu.

O fua e ono oo le mamafa i le 4-½kilokalama mafiafia lona aano, suamalie laitiiti lona tofo, manaia i le taumafa, poo le teuteu (decorative). E tai lua fua e maua i le laau e tasi, ae 100 aso e matua ai le ituaiga lenei.

O le ituaiga lenei e umi masina o lelei, e tuai ona pala le fua. O le isi auala e mafai ona faaaogā e amata faamili ai fatu maukeni pe a lē totō sa‘o i le palapala, o le faaaogā o yogurt containers ae faapūpū le pito i lalo, utu i ai ni palapala ona totō ai lea o le fatu e tasi i le container. A ola loa ua ta‘i 4 pe 5 lau, ona totō loa lea i fafo i lona palapala ua uma ona tapena.

E lelei foi le faamili muamua i containers laiti nei e vaai gofie ai mai gaupapa ma sisi auā e mafai ona tuu i luga o le deck o le fale e lē sao i ai ni gaupapa, poo le faamalamala foi o le umukuka poo le fale taavale seia ola, ona sii loa lea i fafo i lona nofoaga tumau i le palapala.

Fetilaisa e mafai ona faia – liquid seaweed, o limulimu e maua i matafaga e mafai ona faaaogā.

Faaaogā se atigi paelo plastic e 20lita lea sa iai povi masima, faa‘afa i limulimu ona faatumu lea i vai, tapuni lona taatia lea mo se lua pe tolu masina, ae saeu taitasi i le vaiaso. A atoa le tolu masina, ona faaaogā loa lea.

E tasi le ipu mai le faapalaga lea na fai, sasaa i le 10 lita o se pakete vai ona fui ai lea o laau totō. E mafai ona fai i Niu Sila nei poo Samoa foi auā ua tele foi le limulimu e to‘a i matafaga i le tele o motu o le Pasefika.

O le vaitaimi lenei i Niu Sila ua amata ona uumi ao ae pupuu pō, o le taimi foi lenei e amata ai ona vave fua fualaau e pei o le silver beet, lettuce, leeks. Aua e te popole pe afai o lau silver beet ua foliga o le a fua. E lelei le tuu se‘i fua ma matua ona faasao lea o fatu e toe amata ona totō ia Fepuari.

O le silver beet e tai tutusa ma le laupele i Samoa. O le silver beet e tele ai le minerale o le iron aogā mo le tino. E mafai foi ona faaaogā e kuka faaluau ulo pe a leai ni lau talo.

Galuega e tatau ma ia mataala i ai mo le vaitaimi lenei, o le vaaiga o fruit trees e pei o moli, tipolo, apu, pea, ma plums. O le taimi lenei o loo fua ma amata ona lapopoa ane ai fua o laau nei. E iai le taimi e malili pe toulu ai nisi fua o laau nei.

E tele mafuaaga o le toulu o fua o laau. Muamua e pei o le laau o le tagata. A lē lava le taumafa, e tino leaga le tagata ma maua gofie i ma‘i.

E faapena le laau, a laitiiti meaai o i le palapala ae ua tele fua, o le a faatoulu e le laau nisi fua ae tuu na o fua e gafatia i ni meaai o maua atu i le palapala.

O le galuega la a oe le faifaatoaga o le lulu o ni fetilaisa mo nai fruit trees – citrus fertilizer e maua i Garden Centres e lelei mo fruit trees – poo chicken ma horse manure, e aogā uma.

O le nofoaga e lulu sa‘o ai fetilaisa poo manure nei, o le pito e gata ai le falala o lala o le laau faataamilo o lalo ifo tonu a o loo iai pito o aa o le laau, o inā tonu e faataamilo ai le luluina o meaai na mo fruit trees.

A leai sau lulu, e leai foi sau selesele. A lē fafagaina fruit trees e lē tele foi ni fua o le a e selesele. O le isi mafuaaga o le toulu o fua, o le lē lava o le vai.

A atoa le vaiaso e leai se timu i Niu Sila, ua tatau ona fui au fruit trees. Aemaise o lea ua faasolo ina vevela le tau. A tele fua o le laau e manaomia le tele o le meaai ma le vai aemaise lava le vai a o faasolo ina lapopoa ane fua.

O le fa‘i i Samoa poo fea e gata ai le falala o lau, o lalo ifo tonu a e tatau ona lulu ai le fetilaisa ae lē o le tafu‘e o le fa‘i. A sa‘o le nofoaga e lulu ai meaai a le laau, o le a lelei foi fua o le a fua mai. O le tatalo mo oe ia e limaola, faafetai. Happy Digging!