E faatū e le Leipa le NZ Power e fesoasoani i pili o le Moli Eletise

O loo vevela pea i le Palemene le finauga a le Malo ma vaega faapufai o le Itu Agai a Niu Sila, talu ai ua faatau ese e le National le 49% o le aofai o sea a le kamupani a le Malo, (le Mighty River Power), o loo gaosia ma faatauina le malosi faaeletise i tagata lautele. Ua faailoa mai foi o loo faasolo foi a latou fuafuaga mo isi kamupani gaosi eletise.

Na faasalalau e le Malo i le vaiaso ua tea e 113,000 i latou na faatauina le 49 pasene o le aofai o sea a le kamupani gaosi eletise i le $2.50 i le sea e tasi. Ua manino mai foi e tele pisinisi ma kamupani a Niu Sila, Ausetalia ma isi atunuu i fafo ua faatau ai a latou sea. Ae manatua foi lea lava sa fai le folafolaga a le Malo o le a faatau lava i na o ‘tamā ma tina’ e ‘inivesi’ ai a latou tupe.

Ua faataunuu lava le faatau ese o sea e le Malo a John Key e ui e toatele tagata Niu Sila o loo tetee i le faiga faapea o aseta a Niu Sila. Auā afai e maua e latou e tele tupe mai Atunuu i fafo, o lona uiga e alu uma polofiti o lea kamupani i tagata maumea ma i isi Atunuu. E lē gata i lea, e atili ai lava ona alu i luga le siitia o pili o eletise a aiga taitasi e totogi.

Talu mai lava le fuafuaga a le Malo e faatau ese aseta o loo gaosia ma faatauina le malosi faaeletise, sa galulue loa vaega faaupufai a le Itu Agai (Labour, Green, NZ First, Mana) ina ia faataunuu se sainigalima poo se talosaga tetee (petition) e faataoto i luma o le Palemene ina ia faamalosia ai le fesiligia muamua o le Atunuu (i se referendum) pe tatau ona faatau ese ia aseta pe leai? O le tali a le Atunuu i lea fesili e fai ma fautuaga malosi i le Malo e faatatau i lea mataupu.

Sa taumafai foi faalapotopotoga tumaoti a Maori e taofi le faatau ese o ia kamupani gaosi eletise seia vaganā ua aloaia e le Malo le pule a Maori e faatatau i vaitafe ma suavai faaputu o loo faaaogāina e gaosi ai le eletise e aunoa ma se tupe a Maori o maua ai. Na oo lava lea mataupu i le Faamasinoga Maualuga a Niu Sila.

O le masina o Fepuari 2013 na faataoto ai i luma o le Matagaluega o le Maota Fono a le Palemene le sainigalima mai le Atunuu, poo le ‘petition’ e tetee faasaga i le Malo. E silia ma le 390,000 le aofai o latou ua sainia o latou suafa e faailoa ai le tetee i fuafuaga a le Malo e faatau ese ia kamupani gaosi malosi faaeletise.

Peitai ane o lea ua logo mai e le Matagaluega o le Maota Fono sa faitauina le aofai o lea sainigalima, e toe manaomia le 16,000 o sainigalima i le isi lua masina, ona e toatele nisi ua saini e lē faaaogāina ona e lei resitalaina latou i le lola a le aufaipalota.

Talu ai ua lē taofi lava le naunau a le National ina ia faatau ese uma kamupani a le Malo o loo nafa ma le gaosiga ma le faatauina faalauaitele o le malosi faaeletise, o lea na a‘e ai loa le manatu a le vaega faaupufai a le Leipa, afai e tulai mai e avea ma faigamalo a Niu Sila, o le a faavae loa se kamupani fou mo le malosi faaeletise a Niu Sila, poo le NZ Power. O lea fuafuaga o loo lagolagoina e isi vaega faaupufai o le Itu Agai.

O le sini autū o le kamupani fou a le NZ Power – ina ia taofi le soona siitia o pili o le moli eletise o loo totogi e tagata lautele. O le suesuega a le Iunivesete a Otago na faailoa mai ai e silia ma le 400,000 aiga Niu Sila e silia ma le 10% o latou tupe maua o loo faaalu e totogi ai a latou pili o le moli eletise.

Ua maualuga tele lea 10% o loo faaalu e aiga taitasi mai latou tupe maua e totogi ai latou pili o le eletise.  Ua aliali mai ai i lea suesuega, e 47 pasene o aiga i Dunedin ua lē mafai ona totogiina pili o latou eletise, ma ua iu ina tulai mai ai ni faalavelave. Ua iai nisi o tagata matutua ua maliliu i le vaitaimi o le malulu ona ua lē mafai ona totogiina a latou pili o le eletise.

O nisi o aiga ua maua a latou fanau i ma‘i o le sela e mafua mai i le malulu o fale o loo nonofo ai, ona ua taumafai aiga e sefe le pili o le eletise. O le isi itu, o le tausaga 2011 na faamau ai e silia ma le 30,000 aiga i Niu Sila na tape latou moli, ona ua lē mafai ona totogi pili o le eletise.

O le faiga faavae fou lea a le Leipa o le faatū o le kamupani fou a le Malo – le NZ Power – ina ia taofiofi ai le soona pili o aiga i se tau taugata o le eletise e kamupani ia o loo gaosia ma faatauesea le malosi faaeletise.

O le faiga fou lea e sefe mai ai le $230 agai i le $330 i aiga taitasi mai pili o a latou moli i le tausaga. O le a pa‘ū ai foi pili o moli mo pisinisi laiti i le va o le 5-7 pasene i le tausaga.  O le a faaopoopoina ai foi le isi $450 miliona i le tausaga e faataavalevale i le tamaoaiga o Niu Sila ma maua ai le isi 5000 o galuega fou.

O le faiga lea e pa‘ū ai le $500 miliona mai polofiti o loo masani ona maua e ia kamupani gaosi eletise, ma o lea $500 miliona o le a faasafua i aiga taitasi e auala lea i le pa‘ū o pili e totogi mo le faaaogāina o le eletise.

O le Aso Tofi o le vaiaso nei e faalauaitele ai e le Malo le Tala o le Tupe mo le tausaga 2013-2014.  Seia silasila totoa le tatou Atunuu poo iai se fuafuaga a le Malo ina ia fesoasoani ai i aiga taitasi i le taugata o le soifuaga, aemaise pe faatāua le faapa‘ū o le totogi o le moli eletise, pe leai.

Afai e leai, o lona uiga o loo ave lava le faamuamua a John Key ma lana faigamalo ia i latou e tele mea. Aemaise pisinisi tetele ma kamupani tetele o uo mamae ia a le National.