Gugulu lagona i taui tupe o eleele faatali i se tau talafeagai o le 80 eka

E fiafia isi ae lē mautonu isi, e olioli ma pepese isi ae ua na o le lūlū o ulu o isi ma faamatala le lagona musuā ma le lagona faanoanoa ona o seleni o le taui o o latou eleele na tufa i le amataga o le vaiaso ua mavae. O le afioaga o Toamua e 80 eka o o latou fanua i Tapatapao ua faatau e le Malo i le faamoemoe e avea ma eleele faasao mo le atinae o le suavai.

O le tau o ia fanua o le nuu ua faia e le Malo e aunoa ma le iai o se feutanaiga muamua ma le afioaga e pei ona faailoa mai e se matai faiupu o le nuu ua lē finagalo e faailoa lona suafa, e $2.3 miliona tala. O le Aso Gafua, 16 o Iuni 2014 na tufatufa ai le vaega tupe muamua o le tau o eleele poo le taui e $300,000.

Fai mai le matai faiupu ua uma ona vaevae le tupe i itu e tolu o le afioaga e tusa o ona paia ma mamalu faaleaganuu, ae o loo faia nei se feutanaiga ma le Matagaluega o Punaoa Faalenatura ma le Siosiomaga, ina ia faia se taui tupe e talafeagai.

“E lē o fetaui le lua miliona toluselau afe ua aumai e le Malo”, o le faamatalaga lea a se molimau o se isi foi matai o Toamua. Faaalia e le molimau sa latou teena le sainia o le maliega poo le memorandum of understanding ma le matagaluega, ona sa latou ave i ai le tuualalo se‘i taofi teisi ae se‘i saili se latou loia aemaise o le fesiligia o se latou lava tagata e faia tau o aseta e pei o eleele poo se valuer.

O le tau na taunuu i ai lea sailiga e $6miliona, ma o lea ua ave i le matagaluega ae o le upu ane e faatali se‘i faatino se sailiiliga i le fanua poo se survey.

Na maua se fesootaiga ma se tasi o ofisa sinia o le matagaluega o punaoa faalenatura ma le siosiomaga ma fesiligia i le mataupu lenei. O lana saunoaga mai e lei sainia le feagaiga ma Toamua ona e iai vaega o loo tapena ma e lei mae‘a.

Na te lei faailoaina mai poo ā ia vaega ae o lana faamatalaga o le sailiiliga o loo faia o le a iloa ai poo iai ni vaitafe ma ni vanu oi totonu o le 80 eka, ona o vaega ia o meatotino a le Malo e tusa o aiaiga o le tulafono.

E pei ona silafia e le aufaitau o se tasi lea o tulafono na pasia i le tau amataga o le paeaiga faapalemene o iai nei, o le avea lea o soo se vaitafe, vaituloto poo ni alia ma vanu o ni meatotino poo ni aseta e umia e le Malo. O se tulafono ua sosolo i aiaiga o tulafono a isi atunuu i fafo lea e pulea ai e le Malo vaitafe, o vaituloto, o alia ma vanu.

O le tala mai le sui o le matagaluega o punaoa, seiloga e mae‘a le sailiiliga a le matagaluega i le 80 eka a Toamua ona faamautu lea o tulaga ua fesiligia e le afioaga, aemaise o le tau ua tuuina atu, e ese mai le tau a le Malo.

O le 2 tesimale 3 miliona o le tau atoa o le valusefulu eka e pei ona fuafua e le Malo ua faatau ai i le 9 afe eka i le kuata eka e tasi, ae o le 6 tesimale 3 miliona o le tau ua mananao i ai le afioaga o loo fuafua i le 20 afe tala i le kuata eka e tasi.

Le tofa i le Igoamatua Ale Vena Ale o le afioaga o Toamua - photo: Savalinews