EFKS ma lafoga a Faifeau

O se tasi lea o mataupu na talanoaina i le fonotele a le ekalesia i le Aso Gafua, 21 Me, o le totogiina lea o lafoga a faifeau.

Peitai i le tolaulauga o le tusi a le Minisita e faatatau i le mataupu, e le failautusi aoao a le Ekalesia, Susuga Vavatau Taufao, ma le tali atu a le Ekalesia, na atagia ai le teena o lea mataupu.

Na atagia i le faatalanoaina o lenei mataupu, o le tele o faifeau o loo galulue i fafo atu o Samoa, na latou lagolagoina le totogi o lafoga a faifeau.

O le toatele foi o faifeau o nonofo ai i Samoa nei, o loo latou lagolagoina le teena o le tulafono, e pei ona atagia i le faaiuga o le palota.

Sa lei mafai ona maua mai se tali mai le failautusi aoao, i le taimi o le tatou lomiga, peitai ua faapea ane, o le Aso Faraile o le a maua ai se tala faalauaitele.

O le mataupu lenei na toe tatalo ma tatalo atu ai le faipule o Gagaifomauga Numera Tolu, mai Fagaee, Sasina, Letui ma Aopo, Susuga Laauli Leuatea Polataivao, i le Palemene ina ia toe tagai ane i le tulafono lenei.

E ui ua uma ona pasia, peitai na saunoa le faipule o Gagaifomauga Numera Tolu, ua uma ona tusi atu le pulega o le ekalesia i faifeau e taofi le totogiina o lafoga, seia oo atu i le fonotele lenei, mo sana faaiuga.

Peitai o le vaega lea na tali i ai le afioga i le Palemia, e le aumaia ni mataupu a le aulotu i totonu o le fono a le Palemene. Ae o le tulafono a le malo, e mo tagata taitoatasi. E mo faifeau, e o sa’o lava le au togi lafoga i le faifeau, pe a lē totogia lana lafoga.

I faatalatalanoaga a le Samoa Times ma faifeau fou e atagia mai ai, e fai mea faalogo latou i se finagalo autasi o le ekalesia, afai e aumai le iuga e totogi, o le a faapea lava ona fai, ae afai e teena e le ekalesia e ‘au foi latou i ai.

E pei ona saunoa i ai le  susuga ia Clay Tofilau o Iva Savaii ma le faletua ia Eseta o Avao Savaii, o loo galulue fesoasoani i le ekalesia i Vaitele uta, na faapea mai ai, o le ā lava le tala a Toeaiina i le mae’a ai o le fono, o le tulaga lava lena o le a iai.

Peitai na saunoa se  tasi o faifeau mai Amerika e lē o fia faailoa lona suafa, “o loo silafia lelei lava e taitai o le ekalesia tusitusiga o loo i le Tusi Paia e faatatau i le totogiina o lafoga.” O ia foi, e na te matuā lagolagoina le totogi o lana lafoga, ae ona o loo nofo i fafo atu o Samoa.

Na ia ta’ua foi e tele lava isi mataupu faalelotoifale a le Ekalesia, e lē tatau ona faalauaiteleina, peitai, o loo aafia lava le pulega o le ekalesia ona ua lē masino faaletonu o loo molimauina i taimi o fonotaga lea e tapenapena ai toeaiina mo mataupu o le fonotele ia Me.  O le faamaoniga o lana tala, na uluai faalauiloa e le aufaasalalau mataupu o le fono ia Mati, ae o nei mataupu na’o toeaiina e tatau ona gata ai.

I le saunoaga a le Failautusi Aoao ole Ekalesia na ia ta’ua ai le mafuli o Faifeau o loo nonofo i Samoa e teena le totogi o lafoga, e atagia mai ai o le faaiuga lava lena o le mataupu e ono toto iai, peitai, e ono mafai ona fai se faaiuga e talia le totogi o lafoga a faifeau, i lalo o se fautuaga faavae i le tofa tuutuu mamao a taitai o le ekalesia.

O le Aso Faraile o le vaiaso nei, faatoa mafai ai ona tali aloaia mai le Failautusi Aoao a le Ekalesia, i le aufaasalalau i le faaiuga aloaia o le latou palota ma le tulaga o le a iai le teena o le totogi o lafoga pe taliaina foi.