Maualuga pea foai tupe a le Malo i aoga a le Katoliko

O nisi o sui o a’oga a ekalesia ma aoga tumaoti ua tauaao iai meaalofa tupe a le Malo
O nisi o sui o a’oga a ekalesia ma aoga tumaoti ua tauaao iai meaalofa tupe a le Malo

Ua silasila nei le Malo e faatupe le totogiina o faia’oga mo a’oga uma i le atunuu e aofia ai a’oga a ekalesia, a’oga tumaoti ma a’oga faapitoa. Na faailoa e le Palemia susuga Tuilaepa L Sailele Malielegaoi lea fuafuaga ina ua tufatufa le meaalofa e $6miliona tala mo a’oga tumaoti, aoga a ekalesia ma a’oga faapitoa mo lenei tausaga 2018.

Peitai e le gata ina silasila le Malo e totogi faiaoga o ia a’oga e le’o lavea i lalo o pulega a le Malo, ae o le a siitia le fesoasoani mo a’oga nei i le tausaga faaletupe o le a amata i le masina fou o Iulai.

E 13 miliona o loo fuafua e le Malo i le tala faatatau autu o le tupe o le tausaga 2018 ile 2019 mo lea fesoasoani ma o se ata manino o le faaluaina o le fesoasoani lenei a le Malo. “E ala ona le tele le faasoa atu ona o le utiuti o le faasoa a le tatou Malo. O le ala foi lena o le taatia atu i le Minisita o Tupe maua e saili ai ni seleni mo fuafuaga a le Malo”, na saunoa ai Tuila’epa.

“O le tulaga tonu lava ia o le tiute lena o le Malo o le faatupe o aoaoga a le fanau”.

O le fesoasoani a le Malo ua ave ai ma se faamama avega i matua i pili o loo totogi. Peitai e le’o le tulaga lea o loo molimauina i nisi o a’oga a ekalesia ona o loo oo lava i le lua selau tala le pili o se tamaititi i le tolu selau tala i le kuata.  O le vaevaeina o le ono miliona o loo fua i le aofa’iga o fanau o loo aooga i se a’oga tumaoti, a’oga ekalesia ma aoga faapitoa.

O le ekalesia katoliko o loo pito toatele ai fanau a le atunuu o loo aoaoina ai. Peitai o le fua o le tupe i le numela o fanau na fautuaina ai e le Palemia sui o ia a’oga ina ia tuuina atu fuainumela sa’o o tamaiti o loo a’oa’oina i a’oga eseese e leo i lalo o pulega a le Malo.

O le Katoliko a tuu faatasi le seleni ua latou maua e tolu miliona. E fua i le lua miliona ma le tolu afe tala. O isi a’oga a le ekalesia katoliko e pei o le Don Bosco e eseese siakitupe ua ave iai. O le Don-Bosco i Alafua e 68 afe, ae o le Don-Bosco i Salelologa e 92 afe tala. O a’oga a le EFKS e 823 afe, a’oga a le Metotisi ua vaevae foi iai le fesoasoanin e 696 afe mo le matagaluega o a’oga a le ekalesia, ae o le a’oga o le Laumua o Punaoa e 73 afe tala, Uesiliana Vocational center e 47 afe tala.

O a’oga a le ekalesia Aso Fitu o le Toe Afio Mai e 302 afe tala, o le a’oga a le Manumalo i Salelologa e 39 afe tala, a’oga Papatiso Manumalo i Leone i Apia e 139 afe tala, Papatiso i Tuanai e 78 afe tala, a’oga a o le Anglican church i Malifa e 34 afe tala, a’oga lotu Papatiso i Asau e 33 afe tala, a’oga EFKS vocational i Salelologa e 25 afe tala, o le a’oga o le Ah Mu academy e 172 afe tala, o le a’oga o le AMOSA o Sa-Vavau e 27 afe tala, Faatuatua Christian school e 55 afe tala, a’oga a le Peace Chapel e 77 afe tala, Pesega fou e 71 afe tala, Robert Louis Steveson school e 204 afe tala, Samoa Primary e 119 afe tala, a’oga o le Vaiala Beach school e 59 afe tala, a’oga a tauaso  e 6 afe tala, Loto Taumafai e 77 afe tala, Fiamalamalama e 24 afe tala, Nuanua o le Alofa e 21 afe tala, Senese e 25 afe tala, ma le Samoa Victim Support Group school of hope e 44 afe tala.

O le isi vaega o le ono miliona tala ua faasafua i a’oga amata poo a’oga faata’ita’i.

E lei faailoaina e le Palemia aofaiga o seleni o le a maua e le a’oga e toatasi ma o le Matagaluega o aoga i Malifa e maua ai a latou siaki tupe.