Vevesi sosaiete mai suka, poo ai ua faaloloto i tupe

‘E lei aumaia tupe e taofiofi ae faaaoga i galuega’…sui peresitene

O loo taumate le teutupe filifilia fou a le sosaiete o le gasegase o le suka le faletua o Theresa Ah Yen Duffy, pe tusa o le $50,000 se vaegatupe a le sosaiete ua faaaoga sese e le Komiti Faafoe ua fitu tausaga e lei o ese ma tofi, sei vagana le peresitene ua faamavae ina ua uma le tolu tausaga o lana nofoaiga, e pei ona aiaia i le faavae o le Sosaiete. Faaalia e le teutupe ua filifilia, o faamaumauga o tupe a le sosaiete mai faletupe e tolu o loo iai teugatupe ua iloa ai ua leai ni seleni o toe iai. “O le fesili tele lea o loo feagai nei ma sui o le sosaiete poo fea uma seleni”, o le finagalo lea o Theresa Duffy i le talanoaga ma le tusitala. “O faamaumauga ia ua ou maua, o loo iloa ai sa faaaoga sese nisi seleni i isi mea e le talafeagai ma le autu na faavae ai le sosaiete”, na toe faaopoopo mai ai Theresa.
Fai mai foi le teutupe o nisi faamaumauga o loo tusia ai se vaegatupe e $1,000 tala sa ave e faaaoga e fai ai le faalavelave o le sui peresitene e lei toe totogia. O loo iai foi faamaumauga o totogi o se tasi o tagata faigaluega e tatau ona totogi tai lua vaiaso, ae peitai o loo tusia i nisi faamaumauga e $500 tala le totogi o lea tagata faigaluega sa maua i le vaiaso. E $20,000 se vaegatupe e maua e le sosaiete i tausaga taitasi mai le Matagaluega o le Soifua Maloloina e fesoasoani i ana polokalame o le mai suka, faaopoopo i ai ma ni foai tupe e maua foi i tausaga taitasi mai le Faalapotopotoga faavae o le mai suka a le tina o Lanuola Keil lea e taua o le Aunty Lanu’s Diabetes Foundation. O ia foai tupe e maua mai i sailiga seleni a lea faalapotopotoga faavae o le suka i tausaga uma, e tapenaina e alo ma fanau o le tina o Lanuola.
O se tasi o tuuaiga faasaga i sui o le Komiti Faafoe o le le usitaia lea o aiaiga o le Faavae o le sosaiete e tai tolu tausaga ma toe filifili ona sui. Faaalia e se tasi o sui o le sosaiete le susuga Toleafoa Vainalepa Tavita Nikolao, na tetei ina ua maua ane le Faavae o le sosaiete o aiaiga ia o loo iai, ae talu ona faagasolo galuega ma polokalame a le faalapotopotoga e leai ma se isi o sui lesitala ua silasila i le faavae, ma lo latou manatu e leai se faavae o le sosaiete. “O le mafuaaga lena na matou faamavae ai ina ua filifilia matou i le Komiti Faafoe, ae toe tapena le isi fono faaletausaga faapitoa e faatino ai aiaiga o le faavae”, o le finagalo lea o Toleafoa.
O le faaaogaina o le taavale na foai mai e le Aunty Lanu’s Diabetes Foundation, o le tasi lea o feteenaiga i le va o le sosaiete ma le komiti faafoe aemaise o le tuuaia o le sui peresitene i lona taofiofi o le taavale ae le tuu ane e faatino ai galuega. Faaalia e le teutupe o Theresa e iai se tasi o fetenaiga i le taavale na tetei ua tutu atu ai leoleo ma le faatonuga mai le sui peresitene e faafoi atu le taavale. O se isi itu o loo atugalu ai finagalo o nisi o sui o le sosaiete o le faafaigaluega o nisi o alo o le sui peresitene ma o loo alu ai ma tupe i o latou totogi.

Tetee le sui peresitene
“E lei aumaia tupe e taofiofi ae na aumai e faaaoga i polokalame ma galuega a le sosaiete, e leai foi ni tupe ua sese ona faaaoga, o loo iai uma ia te au faamaumauga”, o le finagalo lea o le sui peresitene. Na tapa le finagalo o le sui peresitene le faletua o Fesola‘i Faamanatu Nielsen ma ia faaalia ai, afai o silafia e sui o le sosaiete ua ia soli ni tulafono e tatau ona avatu i luma ma ni faamaoniga ae le o le faataamilo i tua. Na ia saunoa foi o le faaaogaina o tupe o loo alu sao i polokalame mo tagata ua aafia i le gasegase o le suka, aemaise o polokalame faalauiloa mo le silafia e le atunuu lautele o le ogaoga o le gasegase. “E leai la se mea e faapea ai ua faaaoga sese ni tupe a le sosaiete, ae ua ou sauni e fofola uma vaega na i le matou fono faapitoa”, na saunoa ai lava le sui peresitene i le talanoaga ma le tusitala i le telefoni.
O tuuaiga i le taavale na faaalia e Fesola‘i Faamanatu o loo iai foi faamaumauga i lona faaaogaina, aemaise o faamaumauga i se vevesi na tulai mai i le va ma sui o le sosaiete. O tuuaiga i lana fanau o loo faigaluega i le ofisa o le sosaiete o loo i tua ane o le maota o Pulenuu i Matagialalua i Apia, o le a manino foi i sana faamalamalamaga i le fono o loo loma. Ae peitai na saunoa Fesola‘i e le taitai lava tupe o loo totogi ai nisi o ona alo o loo faia galuega, pe a fua i le tigaina ma le na o le $2 tala o loo totogi e le gasegase e toatasi pe a oo atu i le ofisa mo le faia o ni siaki. “Afai o iai so latou finagalo faapena, e ao ona faia se palota o le no confidence e remove ai au”, na toe saunoa mai ai le sui peresitene.