Uluai tamaitai Pasefika i totonu ole Pulega a Aukilani

Le tamaitai Faufautua Samoa ma le Pasefika i totonu ole Pulega a Aukilani, Josephine Bartley (Ogatotonu laei lanu moana)
Le tamaitai Faufautua Samoa ma le Pasefika i totonu ole Pulega a Aukilani, Josephine Bartley (Ogatotonu laei lanu moana)

Ole faaeaea ma le saili malo io tatou tagata i totonu o Niu Sila, ua maitauina ai ua siitia maualuga le tulaga o Samoa ma tagata Pasefika i totonu o atunuu i fafo. Lea ua toe siitia foi le isi tulaga ose tasi o alo Samoa le tamaitai ia Josephine Bartley e pei ona ia finauina ai le nofoa o Maugakiekie ile tofiga i totonu ole Pulega a Aukilani.

Ole Aso Toonai ua mavae ile itula e 12 na tapunia ai sui palota, ae na amata ai loa ona faitau palota poo ai se tasi e ono tulai mai i lea tofiga ile itumalo o Maukiekie. O Josephine Bartley na tauva faatasi ma le alii o Joshua oloo ile itu ale National.

Pei ona laualuga ai lea tamaitai i totonu ole komuniti ale Pasefika, ose tagata ua iloga lana tautua i totonu o matagaluega ale malo sa galuega ai ose loia, ae lē gata i lea o lona tofiga fou sa iai ole taitaifono ole Local Boards a Tamaki ina ua seei mai ile Local Board a lea itumalo ile tausaga 2010.

Ole faitauga muamua ole palota ile Aso Toonai ua mavae, ma tulai mai ai palota ale tamaitai ia Josephine Bartley ile 7,211, a’o Joshua sui ole National e 5637. Ose mitamitaga i tagata Pasefika aemaise o sui ole Pasefika oloo i totonu ole faigamalo o Niu Sila, ona ole saili malo ma le finau o tatou tagata i tulaga maualuluga i mea oloo aumai ai faaiuga o mea ale malo o Niu Sila auā se manuia o tatou tagata.

Ole uluai tamaitai Samoa lea ua mafai ona ia ausia lea tulaga maualuga i totonu ole Pulega a Aukilani, ma ua filofilo faatasi ai ma nisi o tamalii e pei ole susuga ia Faanana Efeso Collins ma Alfred Filipaina.

Ole tulai mai o Josephine i lea tulaga i totonu o Maugakiekie, ose faaeaea lea mo lona aiga ma lona atunuu o Samoa ae faapea foi ile Pasefika, aemaise ai ole vaega faaupu fai ale Labour oloo taitaiina le malo, auā ole tamaitai nei oloo lilifa lava lona tulai mai ile Labour Party.

Ole tele foi ole naunautaiga o tagata Pasefika oloo i totonu ole faigamalo, ole taumafai lava ina ia tulei mai o tagata Pasefika i totonu o pulega a Aukilani, ina ia iai se agai i luma ma le vaai mamao ona o tatou tagata lea o le’a tumutumu ai Niu Sila. E manaomia tele le iai o tagata lelei faapenei i totonu o Pulega a Aukilani ina ia faasoasoa lelei mai ai le fesoasoani auā le atinaeina o tatou tagata i Niu Sila.

Ole Auckland Council oloo tele foi ina lagolago malosi i mea ale malo oloo ave iai le faamuamua, e pei o fale, soifua maloloina ma auala, aemaise le siitia o tupe maua mo tagata faigaluega ma aiga oloo iai tamaiti. E tāua tele le sao ole itupa o tamaitai i soo se mea, e lē gata ile Council ae faapea foi ile faigamalo.

Ole fiafiaga tele i aiga o Josephine aemaise o uo ma ē masani faapea le faigamalo ale Labour ona ua mafai ona taulau ole faamoemoe o lea alo ole atunuu e pei ona saili malo ai. Ma ua faatuputupulaia ai le ‘au ole inailau a tamaitai i totonu o Niu Sila.