Talanoaga ma le Palemia – 3 March 2011

E iai foi ekalesia Kerisiano la e taga ia latou le tulaga o le faaliu efuefu. Na lauga ai foi le isi faifeau. Fai mai le faifeau, pau a le mea la e sau i totonu o le Tusi Paia, ‘e mai le efuefu na fai ai tatou, ua tatou toe foi atu i le efuefu.’

E lē o iai i totonu o le Tusi Paia se faaupuga, ‘mai le tulaga o le faapala o tatou na fai ai, e toe foi atu i le faapala.’ Na o le faaliu efuefu le mea la e sau ai i totonu o le Tusi Paia, mai le efuefu ua tatou foi atu i le efuefu. O le fale la lea o le fale faaliu efuefu.

E leai a se mea faapea e faamalosia ai se mea faapena iinei. Ou te ofo foi i tagata latou te lāgā lenei mea.

O le mea ou te ofo ai, e pei e foliga mai, e lē o malamalama i le atunuu lenei o Samoa, e leai a se mea e faamalosia ai oe e ave fua le tou tagata i o i le mea lea e faaliu efuefu. Ae iai tagata e manao e faaliu efuefu o latou tagata; ia tapa atu la i se mea faapea, a o la e iai.

Aemaise a le toatele foi o Papalagi ma Saina ma Iapani e omai e turisi mai i Samoa ae tupu faalavelave iinei.

E iai tagata na omai iinei ma maliliu ai, na tau faalele atu iina i Niu Sila e faaliu efueu ai, ona o le leai o se tatou tautua faapenei o loo iai i totonu o Samoa.

O le tulaga la lena. O le mea lea e tupu i totonu o le tatou atunuu, o le fai atu a o lea mea fai mai e leaga, fai atu lea mea fai mai e leaga.

Ae lē o vaai i le tāua o le fuafuaga o loo fai, aemaise a la pe a laga atu iinā, o na e faulai ai mea iina, mea faapenei, ae o la e pei e tete‘i mai ai ma o tatou tagata iinā, poo le ā le mea e fai ai lenei mea, ae o lena e faulai ai iinā i Niu Sila ia ituaiga o tautua faapenei, ae o Niu Sila, o se atunuu Kerisiano tele.

O le tasi lena mea pei e mālie i nei mataupu. O le tulai atu o se mea foi iinei, ta faalogo atu iinā, ua taufai feei tagata iinā poo ā ia mea, ae o lena e nofonofo i lumafale a‘e o mea faapena o lea e fai inei i Samoa. E faapena le lalolagi lea o loo tatou iai.

E lē faapea o le a agai le lalolagi i lumā, ae nofonofo a tatou i tua. Na oo foi i le suiga o taavale, o le mea lena o lea sa faasalalau e le vaega foi lea e tetee i suiga iinei. Fai mai e 700 tamaiti o le a feoti i le vaiaso.

E pei e foliga mai o taavale e taumatau foeuli, na pau a lea o lana mea e fai, e i luga loa o le auala, alu atu loa e vaai atu, poo le aupa poo le pa simā, e alu a e sue le tamaititi e soli.

O le matuā tele o tagata e vaivai mafaufau, e feoai ma tala‘iga faapenei, ma vaivai atu ai ma mafaufau o isi sa malolosi ae lē faaaogā lelei.

Radio Samoa: Pe ua faama‘oti mai ma faamaonia mai nisi o tala faapea, o uluai sui faipule lava lea ua mautinoa i le toe filifilia o le faiga palota o loo loma nei, o lau afioga i le Palemia, pe iai ma nisi?