Vaega 2
ULUFATUGA O SUAFA MATAI.
O suafa matai, o le tofi mai le Atua, lea na ulufatu e le fanau a Esau i le nu’u o Etoma. O i na ulua’i totofi ai matai. E to’afa faletama a Esau na ulufatu ma afua ai matai i le nu’u o Etoma i ana usuga e fa. Ma o lenei fanau na fai ma ali’ita’i o nei auaiga, fa’apea ma o latou matai pitovao, lea na fa’asuafaina ai ona suli . (Kenese 36.)
O le ulufatuina la o suafa matai, e le o se mea fou nei po’o se mea fa’atoa amata ma ulufatu e Samoa. Ae peita’i, o lea ua tatou fa’aauauina le tofi o o tatou tama, e fai ma poutu e pulea ai aiga, nu’u ma alalafaga ma ulufatu ai le ta aganuu ma agaifanua.
Aua e i ai le talitonuga o le fai pepa, o a’u o le suli o Iosefa i le ituaiga o Efaraima e pei ona i ai lona fa’amanuiaga e fa’apea, “O oe o le la’au e o’o atu ou la i mauga o le vavau, e fua mai fo’i ou la i tafatafa ane o le vaipuna.”
O le mea lea, o matai Samoa na ulufatu, ma tofia e le Atua, e pei o le pese masani a le atunu’u:
“Na tofia e le Atua Samoa ina ia pulea
e matai
Aua o lona suafa ua vaelua iai
E tau nana fua le tetea
Ae manino lava o le mata o le vai
O le a’ano moni ua le toe iai ni matai
Tali: Samoa e, le ta faavae lena
E le o le tino, a o le Agaga
Afai e tumau, o le tagavai lena
O le a tumau le manuia mo Samoa
Fai mai ua sese ona filifili sui o le Fono Sili
Ona ua malo o leiloa Igilisi
O isi foi ua popoto i le Igilisi
Ae leai sona faautauta
Pe le o Tafaigata ea lona i’uga?”
So o se suafa matai, ae maise lava suafa Sa’o o se aiga, po’o se aliita’i o se nuu, e tatau ona matua malamalama lelei iai le tagata e umia le suafa, i lona ulufatuina po’o lona afuaga, ina ia mafai ona fa’aiti’itia lavasiga ma fa’afitauli i le feagai ai ma peau laga o le tai fana’e. Aua o le taua o le ulufatuina ma le afuaga o se suafa, o i’ina o lo’o taoto i ai:
Fa’asinomaga.
Pule ma aia tatau.
Lagisoifua ma sasa o le suafa
La’ei ma lauvae o le suafa, e aofia ai tiute ma matafaioi.
1. O vaega taua o ulufatuga o se suafa:
1.1 Tupu’aga po’o le gafa.
1.2 Mafua’aga o le suafa.
1.3 Pule ma aia tatau.
1.4 O le sipelaina sa’o o le suafa matai mai le amataga.
1.5 Laei ma lauvae o le suafa.
1.6 Ulufanua, maota po’o le laoa o le suafa.
1.1 Tupuaga po o lou gafa.
E tatau ona tatou silafia lelei o tatou gafa, ina ia manino le ulufatuina o o tatou tupuaga. O lona uiga, e tatau ona e iloa lou to’ala fanau, po’o le tagata na e soifua mai ai i lenei lalolagi, po’o ai sou tama ma sou tina, ma e tatau ona e manino fo’i po’o ai matua o ou matua ma fa’asolo atu ai lava i tua sei ia tau i le mea na ulufatu mai ai le suafa. Aua o le tulaga lea, o le a manino lelei ai lau aia ma le puleaina o le suafa. O le upu masani o le atunuu:
“O le tagata ma lona tupuaga, o le tagata ma lona fa’asinomaga.”
O le mea lea, e tatau i tagata soifua uma ona silafia lelei le ulufatuina o lona tupuaga ma lona gafa. Manatua, o le fa’amaumauina ma fa’atauaina o gafa, e le o se mea fou, poo se mea fa’atoa tupu nei ia Samoa. O le mea na ulufatu e tatou tuaa na nonofo i Isaraelu poo nuu o Kanana.
O le faatauina la o gafa na amata mai talu le ulua’i tama o le lalolagi o Atamu se ia tau mai ia Noa, e pei ona fa’aalia manino mai e le tusi a Kenese 5. Ona toe ulufatu ma tamua ai le Tusi a Mataio i le Feagaiga Fou, i le gafa o Aperaamo se ia tau mai ia Iesu Keriso.
Aua a silasila i lenei gafa, e fa sefulu ma le lua (42) augatupulaga mai ia Aperaamo, se ia tau mai ia Iesu keriso. E mai ia Aperaamo ia Tavita sefulu ma le fa (14) augatupulaga. Mai ia Tavita se ia o’o i le tafeaga i Papelonia e sefulu fa (14) augatupulaga. Mai le Tafeaga i Papelonia ia Iesu Keriso e sefulu fa (14) fo’i augatupulaga. Ua ou toe folasia lenei tulaga i lenei pepa, ona o le taua o le silafia o lo’u ananafi, po’o lou tupu’aga ma lou gafa.
1.2. Mafua’aga o le suafa.
E tatau ona matua manino lelei le ulufatuina po’o le mafua’aga na maua ai le suafa. O le mafuaaga o le ulufatuina o le suafa, o i’ina o lo’o tatou i ai fa’asinomaga o le suafa. Ma o nisi la nei o mafua’aga ta’atele na ulufatu ai le tele o suafa matai Samoa, e fa’apei;
o se suafa ulufatu i totonu o se nu’u.
o se suafa na fai mai i totonu o se nu’u.
o se suafa na a’ami po’o se aigaali’i na maua ai.
o se igagato.
o se matupalapala.
o se ‘ea, po’o se upu na to mai i se isi suafa.
po’o ni evaevaga, faiga uo, palopaloga, va nonofo ai o suafa, o ni faigapaolo ma isi.
Suafa e tupu a’e i totonu o nu’u
O le taua o lo tatou malamalama i le ulufatuina o le suafa, ona o i’ina o lo’o mafuli ai le tulaga taualoa o lea suafa ma ona fa’asinomaga i totonu o se nu’u. E tatau ona manino po’o se suafa ulufatu ae i totonu o le nu’u po’o se o’o na tupu a’e i totonu o le nu’u.
Afai o se suafa na tupu a’e i totonu o se nuu, ona mafai lea ona fa’apea, o le tapunu’u o le nu’u pe afai o se suafa na muamua ulufatu ai le nu’u . Ma e faigofie foi ona finauina ai le tulaga taualoa i totonu o nu’u.
Suafa na fai mai i totonu o le nu’u
E tatau ona tatou malamalama lelei i suafa, pe se suafa na fai mai i totonu o nu’u, poo ni nofo na a’ami. Aua e i ai nu’u na amata mai e faleupolu po’o tulafale. Ona alu ai lea o se aigaali’i a tulafale, po’o se su’ega ali’i a tulafale, e saili so latou alii. Afai ae maua se alii o faleupolu, ona ave uma lea o le pule o le nu’u, ma mamalu o le nu’u i lo latou ali’i.
E i ai foi nisi o suafa na fai mai i totonu o se nu’u ona o ni faiga uo, po’o taaloga e fa’apei o seuga lupe, ma isi lava faiva o le atunuu i aso ua mavae.
Suafa igagato po’o se matupalapala
E taua le malamalama lelei i le suafa o lou aiga, poo se suafa na to mai i se suafa i totonu o le nuu. Ae pe na faafefea foi ona toina mai. Aua, afai ae tatou le malamalama i le mafuaaga o le igagato ma ona pule ma aia tatau, o le a fa’apea ona fai ma lavasiga i totonu o nu’u. Aua e i ai igagato e na o le suafa lava na to, e aunoa ma se isi lava mea.
Suafa na to mai i se ‘ea po’o se tuleiga
E i ai suafa na to mai o se ea, po’o se saunoaga, po’o se aga na tupu na mafua ona ulufatu ai se suafa ma to ai. E mafai ona tupu lea tulaga mai se isi nu’u i se isi nu’u. Ma e i ai suafa na ulufatu mai i lea tulaga ua fai ma ali’isili po’o se tulatoa fo’i o se afioaga.
1.3. Pule ma aia tatau a le suafa matai
E tatau ona matua manino lelei i le pule ma aia tatau o le suafa, e afua mai i lona ulufatuina.
e fua le pule ma aia tatau o se suafa, i lona ulufatuina po’o lona tupuaga.
le tulaga o le suafa i totonu o le saofaiga a le nu’u.
le pule e fa’afoeina ai le nu’u.
le pule e faia ai fa’ai’uga, po’o le tofa e taui ai se tofa felafoa’i
le pule na totofi ai ulufanua o le nu’u.
le pule e totofi ai lagisoifua po’o tiute ma matafaioi o suafa i totonu o le nu’u.
1.4 . Sipelaina o le suafa na ulufatu ai.
E tatau ona matua manino lelei le sipelaina o le suafa na amata ai, ona e mafai e le faaleoga ma le sipelaina o le suafa, ona suia atoa le fa’asinomaga, le pule ma aia tatau, lagisoifua, laei ma lauvae o le nofo.
Fa’ataitaiga; “Afai o se suafa o lona sipelaga na ulufatu ai o “Agailealii,” e tatau ona manino lelei lea sipelaina i aso nei, aua afai ae suia pe le manino, o le e faapea loa ona fai autago pule ma aia tatau, ma o’o ai lava i se tulaga vevesi ma finauina ai loa fa’asinomaga o tiute ma ona matafaioi, pe afai e suia le sipelaina o le suafa. (o le auiliili atu i lalo)
1.5 . Laei ma lauvae o le suafa
LA’EI : o ni fa’amanuiaga poo se pule ua faalaei ina ai lea suafa.
LAUVAE” : o se fa’amau fa’ailogaina o se mea, poo ni tiute ma ni matafaioi fa’apitoa ua atofaina ma fa’amau fa’ailogaina ai se suafa.
E tatau la ona matua manino lelei, laei ma lauvae o le suafa i totonu o se nuu, aua o i, o loo tino ai le upu foi lea a le atunuu, “o Samoa o le fale ua uma ona tofi, tofa.” E fa’apea foi i totonu o se nu’u. Aua e masani ona fa’alogoina i saunoaga ma fetalaiga, “o le nuu lenei e le o se nuu taliola, o le nuu ua uma ona tofi.” Aua e tasi lenei vaega e iloa gofie le tulaga taualoa o le suafa i totonu o le nu’u, ona o ona tiute ma matafaioi.
O lona uiga o le nu’u ua uma ona tofi fa’asinomaga, laei ma lauvae o suafa. O le mea lea e matua alaga tatau ona manino tiute ma matafaioi, ina ia aua ne’i tupu ni finauga i le fa’atinoina o tiute ma matafaioi. Fa’aitiitia lavasiga, e faapei vesiga, le fai autago ma le ola fa’afoliga i totonu o nu’u.
Ma e mafai ona foia ni lavasiga tutupu mai, pe afai e malamalama uma suafa i o latou ulufatuga, e ala i lona tupu’aga po’o lona afuaga, malamalama i lona fa’asinomaga, malamalama i lauvae ma la’ei po’o ona tiute ma matafaioi, pule ma aia tatau o le suafa.
1.6 . Ulufanua maota ma laoa o le suafa
O ulufanua fo’i o se pine fa’amau, e fa’amaonia ai le ulufatuina po’o le tupuaga o se suafa.
E taua le nofo manino i le papaeina o ulufanua po’o maota ma laoa o se suafa matai i totonu o le nuu, ina ia manino ma atagia ai le tulaga o lea suafa ma lea suafa i totonu o le nu’u. Aua o ele’ele o lo’o i ai se malae fono o se nu’u po’o se itumalo, o i fo’i o lo’o afio ai se ali’ita’i o le nu’u.
E taua le maota e fa’asino iai se suafa taua i totonu ose nu’u. A fai e tutusa se suafa ae eseese ni maota e faasino iai se suafa, o ina e mafai ona manino ai i le suafa ma lana pule po ana matafaioi ma tiute i totonu o le nuu, e tusa ma le maota o lo o faasino ai le suafa.
LAVASIGA O ULUFATUGA O SUAFA
O le a tatou talanoa i lavasiga e mafai ona tutupu i totonu o nu’u, pe afai tatou te le malamalama i le ulufatuina o suafa o lo’o fa’asino i ai o tatou tagata.
O le faaaogaina o le upu “lavasiga” i totonu o le pepa lenei, o ni fa’afitauli ma ni fa’afatiatama’i o lo’o alia’e mai i totonu o se nu’u, talu ai se suafa, ina ua le ogatasi le ulufatuga na fa’avae ai lea suafa, ma le tulaga o lo’o i ai i le taimi nei. E tele ni lavasiga i totonu o nu’u, ona mea nei o suafa. O le mea lea, o le a ou oto’otoina ai, na o nai lavasiga ona o le suia ulufatuga o nisi o suafa.
Ua molimauina le ta’a tele o fa’afitauli po’o lavasiga nei i totonu o nu’u, ina ua taumafai ni isi o matai e suia ma milomilo le ulufatuga o lona suafa, mo sona ia lava tulaga taualoa ma le maualuga i totonu o le nu’u. Ma ua avea lea tulaga, ua fai ma fa’atupu vevesi ma finauga masani i totonu o nu’u.
E faaauau pea