Malilie alii ma faipule Tiavea e faatau o latou fanua i le malo

O le tofa ia Sola Seiuli o le pulenuu o Ti’avea a’o faatalanoa e le sui o le Samoa Times.
O le tofa ia Sola Seiuli o le pulenuu o Ti’avea a’o faatalanoa e le sui o le Samoa Times.

A’o vevesi ma vavao se vaega o le atunuu i le tulafono o fanua faaleaganuu 2008, ma le taulogologo a le vaega a le SSIG i le faamanatu i le atunuu le taua o le u’umau io latou fanua faaleaganuu ona o le vaai i le lumanai, ae ua faamaonia mai e le sui o le malo o le afioaga o Tiavea, Sola Seiuli, le malilie o le afioaga e faatau ese se vaega o latou fanua faaleaganuu i le malo Samoa mo le faatu ai o lana tama’i malae vaalele faalevaomalo.

O le faatu ai o le malae vaalele o se mataupu ua leva ona faatalanoa i le va o faipule ma le malo, ma sa le’i ioeina e le afioaga i le amataga, ona sa tetee iai, o le mafuaaga ‘o le lē malamalama lelei o alii ma faipule poo o le a tonu le mea na mananao iai le malo.

E o’o foi la i le minisita o galuega ma atinae tetele a le malo, le susuga Papalii Niko Lee Hang, e le’i mautonu poo o le a tonu le taunuuga o faatalanoaga na fai ma alii ma faipule, pau le saunoaga ale minisita, ua le o’o se galuega ona e le’i malilie iai alii ma faipule o Tiave’a tai.

Peitai, na faaauau pea faatalanoaaga a le pulega o malae vaalele, i le feutanaiga ile va o alii ma faipule e faatu le malae vaalele i Tiavea. O le lua vaiaso talu ai na toe fono ai loa matai o le nuu ma sui o le pulega o malae vaalele, ma ioe loa iai alii ma faipule, e talia le finagalo o le malo, o le fausia o se malae vaalele i Tiavea tai.

“ Sa faigata ona ioeina e alii ma faipule le atina’e ona sa le’i malamalama lelei matai, peitai na toe oo mai sui o le matagaluega matou feiloai ma toe faamalamalama mai le finagalo o le malo, ma ua malamalama lelei, lea la ua talia e le nuu.” O le saunoaga lea a le pulenuu ia Sola Seiuli.

E silia ma le 100 le aofai o matai o le nuu, ma sa faaalia manino e Sola, le ioeina e fausia le malae vaalele.  “E o’o foi la i aiga e ona fanua ua o latou taliaina le atinae.”

O le aga’i i tai i le aai, i le magatolu tonu o le auala, lea ua fuafua e faatino ai le atinae.

E matietie le fanua ua fuafua mo le faamoemoe. Ma e tele mea toto, o niu, talo, fa’i a aiga o le a sua ese ae faatino ai le faamoemoe a le malo. E iai foi aiga o le a afaina o latou maota.

Saunoa le pulenu’u, e lata i le 100 eka lea na faamoemoe mo le galuega, peitai, ua toe pau i lalo le tele o le fanua ua mananao nei iai le malo. “O lea ua toe faamanino mai e le malo, i le matou feiloaiga talu ai, e na o le 23 eka le tele o le fanua ua faamoemoe iai.”

O le fesili o loo fesiligia e le toatele, poo o le a le faiga o le a fai ai fanua faaleaganuu, pe lisi pe faatau.

“Ua mananao le malo e latou faatau ina fanua faaleaganuu a le nuu, mo le malae vaalele, ma ua malilie foi iai alii ma faipule o le nuu nei, e faatau ese atu le 23 eka o fanua faaleaganuu i le malo mo le faamoemoe.”

“Ua uma ona matou faatalanoaina ma le malo, ma ua maea foi ona faamalamalama mai e sui o le matagaluega a le malo, itu uma o le faamoemoe.”

“O le uiga o la’u faamatalaga, ua silafia uma e le nu’u lenei, aafiaga faale siosiomaga,  pei ona faatino ai le lipoti ini tausaga ua mavae, ua uma ona faamalamalama mai e sui o le ofisa, ma ua matou malamalama lelei iai.” Saunoa Sola, e pau le tulaga o loo talia i le taimi nei, pe talia e le malo le latou ofo ua ave iai le faatauga o le fanua. “O le tau na aumai e le malo, e $30.00 tala i le sikuea mita, ae o le matou ofo la ua ave iai e $60.00 i le sikuea mita.”

O lo o i ai le faamoemoe a tali ane loa le malo, ua saini loa ma le maliega ma le malo.