E 3 ni mea na tutupu i le vaiaso nei ua mafua ai ona talanoaina lenei mataupu i le pepa ia nofouta ai tagata taitasi ma tagata o tauaveina tiute teutupe ma vaaiga o tupe a Ekalesia ma nisi faalapotopotoga.
Sa siakiina le paleni o la‘u Bank account i Samoa i luga o le internet ma sa maua ai ua aveese se tupe tele mai i la‘u tusitupe i le Bank, as leai se faatonuga mai ia te au i le Bank (authority) e tala ese ai se tupe mai i la‘u tusi tupe. Sa ou fesiligia vave loa le Bank, ma o lenei ua toe tuu i totonu le tupe na aveese sese.
Sa toe tupu mai foi i le Aso Toonai, aso 22 Ianuari se isi faafitauli i se isi Bank i Niu Sila nei, ma o loo o‘u fesiligia foi poo ai na faatagaina lenei transaction ua fai e le Bank. E lē gata i lo‘u vili o le Bank, ae sa ou tusia se tusi i le Bank Manager ia saili i le Aso Gafua poo le ā le mafuaga o le transaction sese lea e i luga o a‘u tusitupe o le pisinisi. E leai foi se (authority) sa ou tusia e faataga ai mea ia na faaali mai i paleni a le Bank i Aukilani.
Ona o se mataupu sa faaoo mai a se client sa ou fesiligia se Bank Manager i Aukilani i se ma feutagaina. Afai e 6.4% le interest rate o loans mo tagata o fia fai fale faatau, o loo o‘u manao e faapa‘ū mai i lalo le pasene o le loan mo la‘u client. Sa tausisi le Bank Manager e lē mafai ona o le pasene lena a le Bank. Sa ou finau, e iai le aiā a la‘u client e negotiate ai le pasene o le interest, e lē pule faamalosi mai e le Bank le pasene.
O le isi mea sa ou fai i le Bank e lē tasi se Bank. Ae o le aiā a tagata o fia nonō ni tupe e faatau ai ni fale, e tatau ona faalogo le Bank, na (negotiate) auā e lē o aumaia faameaalofa tupe mai le Bank, e tele pasene o mokesi.
MO LE SILAFIA:
E lē saaloto faletupe. E tele vaega o le tulafono e faapatino i mea tau tuega tupe ma faletupe. E iai tiute o le Bank ia te oe o le customer, e aumai ia te oe Bank statements poo tala o tupe i masina taitasi.
A iai sau feagaiga ma lau Bank e faasau i luga o le internet tala o lau tupe, e mafai foi ona faaaogā lena, ae aua le avea i se isi lau pine (pin number) e mafai ai ona e log on i lau Bank account.
O le tiute o oe e ona le account. Poo oe e failautusi mo faalapotopotoga e iai Ekalesia, e tatau ona e vaai i luga o le internet poo sa‘o le tala o le tupe i aso taitasi. O lou tuite o le faailoa vave i le Bank pe a iai se mea sese e te mauaina. O le fautuaga, ia logo vave le Bank Manager i se mea sese e te maua, ua sese i lau account.
A uma ona telefoni le Bank Manager, e tatau ona ave i ai se tusi aloaia e faamaonia ai le mea na e maua, lau faatonuga i le Bank, ma se tala mai a le Bank i le mea o le a fai vave e le Bank e foia ai le faafitauli.
Aua le faia na o se telefoni. Ia iai se faamaoniga tusitusia o lau talanoaga ma le Bank (evidence or proof). Ae faatamala ma tusia i lalo le talanoaga.
O le mea lena e te tapa i ai, e fai ma faamaoniga o le talanoaga ma le tala na fai mai ia te oe e le Bank Manager.
E lē mafai ona e sailia poo ua faasa‘o le mea sese i lau account i se taimi, pe a leai se faamaumauga tusitusia o e teuina.
TUPE NONŌ (LOANS)
Afai e saili se loan mai se Bank, aua le fefe e talanoa le pasene ma le Bank Manager. Manatua e lē o aumaia fua le loan. Poo le ā le laititi o le pasene e pa‘ū mai, e tele lava le tupe sefe pe a silasila i le tele o tausaga e totogi ai le loan. Aua le matamuli e fesili i le Bank Manager poo lau Broker.
Aua e te matamuli e finau ia maua se pa‘ū o le pasene totogi o lau loan. Manatua, o oe e te pologa i tausaga e tele e totogi le loan i le Bank. Afai o lelei credits, ia tausisi ma finau i se mea e sefe ai se tupe i tausaga e tele ia o le a totogi ai le loan.
O tagata ola uma lava, e iai lava taimi e fai ai mea sese (mistakes) ma le lē iloa (geniune mistakes). E iai foi taimi e fai ai mea sese ma soli tulafono e latou o faigaluega i totonu o faletupe. E lē faapea o mea sese uma e te maua o mea sese e ala mai i se gaoi a se tagata faigaluega a le Bank. E iai lava taimi e tuu sese ai e tagata faigaluega a le Bank ia numera o tusitupe i totonu o records a le Bank.
O le tiute a oe, o le maua loa o se mea o sese i le tala o le tupe i totonu o le bank, faasa‘o loa. Faafesootai le Bank Manager, ae leaga le faatali se‘i oo i le faaiuga o le masina ona faato‘ā logo lea o le Bank i le mea sese. E faigata ai ma lavelave, ma lusi ai lau pasene maua (interest) mai lau tupe teu, pe a e faatamala.
E sili ona saili se fesoasoani pe a e lē gafatia le talanoaina ma se Bank Manager i lau mataupu. E sili lava le faafesootai o le Bnak Manager i lo o lou taumafai e te talanoa i se tagata faigaluega i luma o le Counter, tusa poo se Samoa.
E telē le tāua o lou malamalama i ou aiā tatau ma ou tiute i mea tau tupe, o loo puipuia i vaega eseese o le tulafono e faapatino i mea tau tupe. E tusa pe telē pe laititi lau tupe teu, aua e te faatamala.
A fai se loan e faatau ai sou fale, ia tautuana le tāua o le finau i le Bank e faapa‘ū le pasene o le interest rate. E iai lau aiā tatau e te talanoa ai i mataupu faapea ma le Bank Manager.
Soo sau faatonuga lava i le faletupe, e fautuaina e tatau lava ona tusitusia ma saini e oe e ona le faatonuga (authority). Tautuana e fai se kopi e te uuina ae lei lafoina lau faatonuga tusitusia. E fesoasoani tele faamaumauga, pe a iai se faafitauli e tulai mai i se taimi o i luma.