Faaseevae e leoleo Ausetalia le aufaifaatoaga a Samoa

O le tamaitai leoleo Jo Malec ma seevae boots mo faifaatoaga a Samoa
O le tamaitai leoleo Jo Malec ma seevae boots mo faifaatoaga a Samoa

E lē o toe mamao ae tofu seevae uma le aufaifaatoaga i nuu i tua. Ae manuia atu ai foi ma le aufaigaluega mamafa e lē gafatia ona faatau se pea seevae ituaiga boots faigaluega o aso uma.

O seevae ia o le tusa ma le 17afe leoleo Ausetalia, e na’o le tasi i le lua tausaga o faaaogā e le leoleo, e lei taitai ona uma lona taimi aogā.

Ae ua tatau ona aveese ae faaaogā seevae fou, ma ua faasolosolo atu lava ina ave e tia’i. Peitai e oo lava i le palagi e magumagu i seevae, ae talu ai o le latou foi agaifanua o le tia’i o le seevae ae faatau le seevae fou, ua afua ai ona lē toe faaaogāina seevae ia o leoleo o le a faasolo mai i le aufaifaatoaga o Samoa, latou te faaaogāina seia pala ma lē toe mafai ona aogā.

Pe a pala la nei seevae, o fea e toe maua ai nisi seevae? O le tali a le tamaitai turisi, o se leoleo Ausetalia, o loo i Samoa i le taimi nei, ia Jo Malec, “o le a faaauau ai lava ona ia aoaoina seevae i tausaga o lumanai ma faaputuputu e fai ma ana fesoasoani, o le aumaia lea o seevae mo le aufaifaatoaga.” O seevae nei, e lata i le luaselau talā Ausetalia le tau o le pea, pe na’o le tasi i le lua tausaga le umi e faaaogā ai e leoleo ma toe sui atu isi seevae fou. “Peitai o le aumai e faaaogā e le aufaifaatoaga o Samoa, e aogā tele auā e lei taitai lava ona leaga.”

I le taimi na ia faailoa atu ai i tagata o le latou aufaigaluega, lona faamoemoe o le avane lea o latou seevae ua lē toe manaomia, mo se mafuaaga tāua, (foai i le aufaifaatoaga a Samoa) sa faapena ona avane le lagolago a le toatele o leoleo. Na amata mai lava le galuega lenei o le faaputuputu o Seevae i le amataga o le tausaga, peitai ua alu a’i alu a’i, ua faatupulaia lava le tele o pea seevae. Ma ua oo lava i ofuvae o le togiga ua faamealofa uma ane e leoleo.

I le aimi nei ua oo atu i le 5 ma le afa tone (5.5tones) le mamafa o le pusa oloa poo le container o le a aumai ai seevae. I le talanoga ma Jo, na ia “talosagaina le Minisita o faatoaga i se fesoasoani atu i le taimi e taunuu mai ai le pusa seevae. Ae ua fesoasoani ofisa faasalalau a Samoa Ausetalia, e saili tupe ane foi latou fesoasoani i le totogiina o le lafo mai o le pusa i Samoa. Pau lava le popolega o le tamaitai leoleo, ia Jo, ne’i sese tagata e tufa iai pea seevae, ae o le faamuamua e ave i le aufaifaatoaga. I lana faamatalaga, i le mafuaaga o lona faia o lenei misiona mo le aufaifaatoaga. Talu ai, o le faasefulufitu lenei ona sau i Samoa. Ae o le isi ana sau muamua atu, na aisi ane ai se alii e masani ia te ia.

E faigaluega i le landscaping poo le teuina faamatagofie o fanua. “A e toe sau i Samoa ma aumai se ta pea seevae faigaluega.” O iina na mafaufau ai, e lē mafai ona gafatia e ia ona faatau se pea seevae boots taugata e aumai mo lana uo. Peitai ua tupu ane ai nei se manatu, e mafai ona aumai iai seevae leoleo, boots, e fetaui lelei ma ana galuega.

Mulimuli ane, ua taunuu lona manaoga, i se pusa seevae, ma ua manuia foi le la faatalanoaga ma le Afioga i le Minisita o Faatoaga, e fesoasoani atu i le taunuu ai o le pusa seevae i Samoa. Ma o le a avatu sa’o lava foi i lima o le afioga i le Minisita na te faatautaia le tufatufaina o seevae i le aufaifaatoaga.

O seevae e tatau ona iai ni totini e see ai, peitai o le tiute lena o le tagata e ana le seevae o le faia o ona ia lava totini. O le isi itu na afea i le faatalanoaga a le Tusitala ma le turisi lenei, a ta’u le 5 tone le mamafa o seevae faatusa i le 17,000 leoleo o Ausetalia, e maeu lava le tele o lea lapisi o le a faaopoopo i luga o isi lapisi i Samoa pe a oo i le taimi e uma ai le aogā.

Peitai o le tali a le tamaitai o Jo, ua amata ai nei foi ona tilotilo iai i le itu lena, i le taimi e oo atu ai i lena laasaga.

Ae mo le taimi nei, o le agaga o lana misiona o le fia fesoasoani e avatu seevae ua lē toe faaaogāina e leoleo Ausetalia, e faaaogā e le aufaifaatoaga ma i latou e lē o gafatia ona faatau ni seevae faigaluega, ae o loo manaomia.

O le masina o Fepuari o le tausaga fou, e taunuu mai ai le pusa seevae a le aufaifaatoaga o Samoa mai Ausetalia.