E leai ni tuaoi o le alofa moni

O le taeao tonu lava lea sa matua pisi ai le matou tiute i le maota gasegase, pe tusa o le 8:30 i le taeao, ae ou vaaia loa le agai atu o se tamā matua lava, o lau matau i ai pe tusa ua 80 ma ona tupu ona tausaga.

O si tamā lea sa toe agai atu e talai filo na sui ai se manua i lona aao taumatau, ma i lau vaai o ona foliga e peiseai o loo iai se mea o loo fia faanatinati i ai.

Sa ou savali mai i ai ma faafeiloai ma ou faamaonia ai, e moni lava o loo iai lona faanaunauga e fia maua vave se fesoasoani mai fomai.

Sa ia tau mai ia te au, e iai se isi mea e tatau ona auai atu i ai i le itula e 9:00 i le taeao.

Sa ou tau faatautu ona e tatau ona faasolo pea tagata i le faasologa na omai ai, ona ou faamalulu lea i ai, pe mafai ona faatali laititi mai pea i se nofoa, atonu lava e vave ona oo atu le faasologa ia te ia.

Na foi le toeaina ma saofai i le itu o iai isi gasegase, peitai a o fai au galuega, sa ou matauina mai pea foliga popole o le toeaina, ma o taimi uma ou te vaai mai lava o loo fai ma tilotilo i lana uati.

Ua ou lagona le tigaalofa i le toeaina, aua sa ia faaleo mai lava le taimi tonu o loo toe fia alu ese ai, ae i lau matau i le pisi i lea taeao, e mautinoa lava e atoa se isi itula pe sili atu, faatoa oo le faasologa i le toeaina.

Ua uma ona fai fusiga a nisi o gasegase sa faasolo atu ia te au, ae ua faatalatala lava i lou mafaufau foliga mafatia o le toeaina, o lea na ou faanoi ai i le tamaitai tausi soifua sa faaulu i ai le matou tiute i lea taeao, pe mafai ona ou fesoasoani i si tama i lea lava taimi.

Na tau ita le matou supavaisa i lau talosaga, peitai o ia foi o se tagata tausi matua, ma ina ua ou tau i ai le manaoga o si tamā e iai se mea o loo toe fia faanatinati i ai i le itula e 9:00, ona ia faataga mai lea o au.

Na ou iloa le faigata o le gaoioiga lea o le a ou faia nei, aua e mautinoa o le a faitioina au e isi gasegase, peitai na ou lototele lava e savali mai i luma ma faamalulu i gasegase na latalata ane, ma ou fai atu loa i le toeaina e ma te o i tua i le potu e vaai lona fusiga.

Sa matua manino mai ona foliga lē fiafia tele i lenei fesoasoani ua ou faia, ona faafetai mai lea ma savali e mulimuli mai ia te au a o ma agai atu i le tamai potu mo le faia o fusiga.

A o ou taumafai e tatala filo o lona lima, sa amata ona talatalanoa mai le toeaina ia te au, ma ua sologa lelei ai lava a ma tala.

Ona ou fesili loa lea i lou fia iloa lava poo le a le mea lea o loo naunau i ai. “Tamā, e iai se isi fomai e tatau ona e agai i ai i le taeao nei?” O se fesili na ese le tali sa ou faatalitalia, ae o se mea lava na matua ou maofa tele ai ina ua faapea mai le toeaina, “o le 9:00 e avane ai le malutaeao a si ou toalua, lea ua tausi nei i le nofoaga o tagata matutua, ma o taeao uma lava ou te usu vave mai ai ina ia faamautinoa ou te iai i ona autafa e fai faatasi le ma meaai.”

Na toeitiiti atoa le tolu minute ua ou le tautala, ona ua matua ootia lou loto i le faamatalaga a lenei tamā.

Ona ou toe fesili lea, po ua leva ona iai si ona toalua i lea nofoaga, ae poo le a foi le gasegase ua aafia ai si loomatua. Sa ia tau mai, ua atoa le lima tausaga talu ona iai iina si ona toalua, ona ua aafia i le gasegase e taua o le Alzheimer Disease, le gasegase lea e ono latalata i ai le tau faa-Samoa mo nai tagata matutua, ua ‘valevale matua’, ua galogalo ma le toe sagatonu lelei le manatuaina o mea.

Sa ou toe fesili pe ita le loomatua pe a iai se aso e tuai atu ai mo le la malutaeao.

Na ia faapea mai ia te au, i le lima tausaga na amata ai ona aafia si loomatua i lea gasegase, o le lima foi lena o tausaga talu ona le toe manatua e le loomatua poo ai o ia, pe o ia o lona toalua.

Ua atili ai ona ou maofa i lenei toeaina, ona ou toe fesili foi lea, “ae o lena lava e te usu i ai i taeao uma e tusa lava pe ua ia le toe iloa oe?” Na ou iloa atu ua ataata ona foliga, ona tago mai lea ma popo lou tauau ma faapea mai, “E sao oe, ua ia le toe iloa mai au, peitai o loo ou iloa pea o ia, e na o ia lava le tamaitai i lo‘u olaga atoa.”

Sa ou taumafai malosi e tau taofiofi le mamafa o ou loimata ia ua toe lava o ni sekone toulu ifo, i le ootia o lou loto i le mamao ma le loloto o le faamaoni o le alofa o lenei tane i lona toalua.

Ua savali ese le toeaina ma faafetai mai i la‘u auaunaga mo ia, ae ua na ona luelue atu i ai o lo‘u ulu ma ou tutu ma tilotilo ma le maofa i lenei toeaina.

Ua ou faapea ifo i lou loto, ‘talosia ia ou maua se toalua e faamaoni faapea lona alofa ia te au.’