Toe filemu lotoifale sosaiete faifaatoaga

O le fitu o tausaga e lei toe feiloai sui o le sosaiete o faifaatoaga Samoa mo se latou fono faaletausaga ma feiloai ai ma sui o le laulau poo le komiti faafoe, na mapuna a‘e ai i luga ni faitioga faasaga i le laulau ona o le leai o ni fono.

O faitioga foi na faatutu i le pogisa ai ma sui lesitala poo faapefea ona faaaogā tupe o fesoasoani mai fafo o loo faatino ai galuega ma atinae e fesoasoani ai i sui auai mo le galueaina o le laueleele i faatoaga.

Peitai e ui ina sa toso umi le lē faia o ni fono faaletausaga, ae na masuiga mālie mea uma ina ua oso vaelua i totonu o le Matagaluega o Leipa o loo pulea le lesitalaina o faalapotopotoga tuma‘oti ma talo loa le fono faaletausaga lea na lē oo i le Aso Lua 16 o Iuni 2015, ae na faatoa taunuu i le Aso Faraile 19 o Iuni 2015. O le molimau a le tusitala e maeu le maopoopo o le sosaiete ona o le faatumulia o le maota o le Ekalesia Katoliko o le Tuutuuileloloto i Apia, i le toatele o ē na auai.

O pasi tutumu na la‘u atu ai le mamalu o sui na iloa ai, e lē gata ina maopoopo ae o le lolofi atu o sui ona o lea faatoa faia se fono tele faaletausaga e faamalamalama ai mataupu a le sosaiete aemaise o tala o le tupe.

Na sunu‘i loto o le laulau tuai aemaise le peresetene ua toe filifilia i se finagalo o se tasi o sui matua le afioga Sa‘ena Tialino Petaia mai Faleula ma Malie ona lona lē talia o le tala o le tupe o le tausaga e 2009.

O lana folasaga i le fono na ia faailoa ai le manatu o le suetusi na sueina tusi a le sosaiete, lea o loo ta‘ua ai le lē maua e le suetusi o nisi o lisiti e faasino i nisi o tupe na faaaogā. Na tautino ai lava ma le alu ese o le sui ma le sosaiete ae o le a agai ma nisi e faatu se latou lava faalapotopotoga.

O Sa‘ena o se tasi e iai ona tomai aoaoina faasuetusi ma tausi tusi ma e tele lona silafia i mataupu tau tala o tupe. E faapena foi se tasi o sui tamaitai sa faaali sona finagalo le faletua o Temukisa Fuimaono Rimoni, o se tausi tusi ma se suetusi sa ia fesiligia tala o tupe o isi tausaga e lei faia ai ni fono faaaletausaga.

Peitai sa tuuina atu tala o tupe mo le tausaga e 2009, 2010, 2011, 2012, ma le 2013, ae na fesili le faletua e lei oo i ai le faasologa o le faamalamalamaina o tala o le tupe. Na manino le saunoaga a le Pelesetene, o tala o le tupe o ia tausaga ua mae‘a ona sueina faaletulafono e le suetusi ma ua tuuina atu i le fonotaga mo le talanoaina.

Peitai na fulisia sui auai i se lafo na faatu e taatia tala o le tupe mai le 2010 i le 2013, se‘i toe talo se isi fono a le sosaiete ona soalaupule ai lea, ae ua lava le tala o le tupe o le 2009 ona ua vela le fala ma ua umi foi o faatino le fonotaga.

I le avanoa na faatalanoa ai le Peresetene ua toe filifilia, na ta‘ua ai e Afamasaga o vaega o loo faapea mai le suetusi e lei mafai ona tuuina atu e pei o lisiti, na mafua ona e leai ni lisiti e maua e nisi o sui o le sosaiete e ave i ai le faatuatuaga latou te taliina se malaga atu a sui o le komiti mo se polokalame e faia i uta i elelele oo latou nuu o loo iai a latou faatoaga.

“O le mea lava e pei ona e silafia, o tatou o Samoa e tapena mai se meataumafa mo malo, ae e te fesili atu mo se lisiti e lē maua”. Peitai na tautino le peresetene e iai se lape o le latou komiti ona sa tatau lava ona tusi i se fasipepa tupe na faaalu i se tali faaaloalo ma isi tu masani faaleaganuu e alu ai seleni, ona ave lea e saini ai nisi na tuu tonu i ai ia seleni. O se isi lea o vaega na faaalia e le peresetene o le a lē toe faatamala ai le laulau fou ua filifilia.

E fā ni alagatupe na taofia le tuuina atu mo polokalame a le sosaiete ona sa leai se fono faaletausaga. Peitai o lea ua mae‘a o le a faamatuu loa i ai. Faaalia e Afamasaga e 300 afe se fesoasoani mai le faalapotopotoga o taumafa ma faatoaga a Malo Aufaatasi, selau afe mai le Faletupe o le lalolagi atoa ai ma ni fesoasoani mai nisi o faalapotopotoga i fafo e alu tonu lava i le atinae o faatoaga.

“E lua tausaga ia o loo tuu mai e tatau ona faatino ai le fono faaletausaga ona faatoa mafai lea ona tatala mai ia seleni”. O le tele o faitioga ma tuua‘iga na faatutu i le afioga Afamasaga ma le laulau na ta‘ua e le peresetene sa leai so latou leo na tali atu ai.

“Sa matou fautuaina e faatali i le aso o le fono lenei e avatu ai a matou faamaumauga ma aumai o latou finagalo, o lea la ua silasila i ai. Peitai ua lē o mai le vaega lea sa tele mai faitioga e silasila i le matou galuega”.

O le toatele o sui o le sosaiete o le mamalu o tupu ma ee faapea tamalii o le atunuu o loo faato‘aina le laueleele i faatoaga e pei o le afioga Toleafoa Apulu Faafisi, o ia le isi o sui na auai sa malosi lona lagolagoina o lipoti ma faamatalaga o tupe na folasia atu e le peresetene.

E faapena foi i se tasi o tamalii le afioga Leota Leuluaialii Ituau Ale, lea ua filifilia nei o se tasi o sui o le Komiti Faafoe.

O le laualuga o galuega a le sosaiete e pei ona faailoa e le peresetene o le tuuina atu o fesoasoani i le au faifaatoaga aemaise o le a mafai ai ona sailia ni maketi e ave i ai a latou taumafaiga.

O le naunautaiga o le sosaiete ia malosi ma mautu le faalapotopotoga e fai ma sootaga ma le Malo i fuafuaga o le atinaeina o faatoaga i Samoa.

Se vaaiga lea i le faatumulia o le Maota o le Tuutuuileloloto i sui auai o le sosaiete a faifaatoaga Samoa (Samoa Farmers Association) i le latou fono faaletausaga Le laulau fou ua filifilia o sui o le Komiti Faafoe o le Sosaiete a Faifaatoaga Samoa...