Tapuni Kolisi Samoa, Avele ma Leifiifi

O nisi o fuafuaga alualu mamao, a o se tofamamao foi i le alii Palemia ma le malo o Samoa, e foliga mai ai i nisi o lipoti ua oo mai, ua lē o toe mamao ona faataunuuina lea o le tapunia ai o nisi o aoga iloga i totonu o lo tatou atunuu, e pei o le Kolisi o Samoa, le Kolisi o Avele, faapea le Kolisi o Leifiifi.

E tusa ai ma lipoti na mauaina e le Samoa Times, o loo ta‘ua ai e lē o mautinoa i le taimi nei, poo le tausaga fou poo ona tua atu foi o le a faataunuuina ai lea fuafuaga a le malo.

Na pau le tulaga ua faamaonia i lipoti, o le tausaga lenei e mae‘a ai le toe faatinoina o suega mo Vasega Valu (Year 8) poo le Form Two, ona o lea o le a agai sa‘o lava tamaiti i aoga ia poo kolisi a itumalo i le tausaga fou.

O se faataitaiga, o le a agai uma lava tamaiti mai aoga tulagalua a le Vaimauga, i le Kolisi a Vaimauga, nai lo le toe faia o ni suega e faatulaga i ai se kolisi patino e alu i ai le tamaitiiti. E toatele nisi o loo fesili ma faanenefu pea i le mafaufau, pe aisea ma ua mafua ai lea finagalo o le malo.

O nisi foi e lē o talitonu e tupu se mea faapea, atonu o pelega a‘oga sa lauiloa ai le igoa o Samoa i le lalolagi ia i latou na a‘otauina ai, tainane foi isi kolisi maualuluga faapea a nisi o ekalesia. Peitai i luga o le upega o fesootaiga a le facebook, ua matauina ai le tele o ni fetalanoaiga a le fanau aoga, o loo faailoa ai o latou lagona faanoanoa i le tulai mai o lenei tala, e ui e lei matuā faamautinoaina.

E lei maua se feiloaiga ma le alii Palemia ma sui o le faiga malo o loo iai nei, ina ia mafai ai ona faalautele ma toe faamanino atili le mafuaaga o le fuafuaga o loo faigata tele ona talia e le toatele. Peitai na pau le tulaga o loo atagia mai i nisi o faamatalaga, o loo ta‘ua ai nisi o mafuaaga tāua ma le talafeagai.

E faapea se molimau, O le manaoga o le Malo e pei foi ona mae‘a ona amata faatino mai nisi o tausaga e lei mavae tele atu, ina ia matuā atina‘e ma ia fau ia lelei le tulaga o kolisi i totonu o itumalo taitasi i Upolu atoa, faapea ai ma le motu i Savaii. O le faatāua ma atina‘e kolisi i itumalo taitasi, o le a lē tau tulituliaupuina ai aoga i Apia, aemaise lava kolisi e pei ona ta‘ua, ma ia lē toe tuueseeseina ai tamaiti popoto ae tuu ese nai tamaiti vaivai, ae o le a pei lava o Niu Sila.

O le a faigofie ma taugofie foi mo alo ma fanau i totonu o itumalo, ona agai ane i kolisi taulalata ane e aunoa ma le tau vaai mamao i Apia i le taulaga.
E lē gata i lea, o le sili atu foi ona taugofie mo alo ma fanau, auā o le a faaitiitia tupe totogi mo pasese, ma le tele o isi alagatupe faaalu ona o feoaiga ma le mamao.

O se tapenaga sa vaai mamao i ai le malo, ina ia avea ma faamāmā avega i mātua ma aiga, e lē gata i seleni, a o taimi foi ma felauaiga, aemaise o le a lē toe nofo ese ai foi nisi fanau ma motusia ai mafutaga i aso fai soo ma mātua, ona o le tau aumai e nofo aoga i nuu tau lalata i nei kolisi, poo le nofotumau.

O nisi ia o itu e pei ona faamaonia mai, o loo faatāuaina e le malo. O le tapunia o kolisi e pei ona ta‘ua, o le a taofia ai foi le saga mafaufau pea ma tulimatai i loto ma finagalo o fanau ma mātua e sili atu ia aoga, nai lo kolisi o loo atina‘e i totonu o le itumalo.
O lona uiga e atagia mai foi, o se fuafuaga a le malo e saga lagolago ai le vaega muamua sa latou amataina, lea ua faatāuaina ma toe siitia ai aoga maualuluga faaitumalo, ma avea ma kolisi. Atonu ua aliali mai foi i ia gaioiga, e lē o se taimi itiiti sa fuafua ma avea o se tofa mamao i le malo lea foi suiga.

E lei maua foi ni finagalo lautele o le atunuu i lea suiga, ona talu ai o le oo mai o lea lipoti e fou, ma e lei faalauiloaina faalauaitele foi e le malo.

O lipoti lava nei o loo ta‘ua ai, atonu o le a faaaogā le nofoaga o le Kolisi o Samoa, e fai ma nofoaga o le Vasega Fitu foi lea e ta‘u o le Foundation Year, e tapenapena ai fanau mo le ulufale atu i a‘oa‘oga faaiunivesite.

O le a tālia pea poo afea e manatu le malo, o le a faalauiloa ai lea fuafuaga ma le faamoemoe, mo le silafia e le toatele o le mamalu o Samoa.